Motnja avtističnega spektra (ASD) je nevrološka in razvojna motnja, ki vpliva na to, kako ljudje komunicirajo z drugimi, komunicirajo, se učijo in vedejo. Čeprav je avtizem mogoče diagnosticirati v kateri koli starosti, ga opisujejo kot »razvojno motnjo«, ker se simptomi običajno pojavijo v prvih dveh letih življenja.

V skladu z Diagnostičnim in statističnim priročnikom duševnih motenj (DSM-5), vodnikom, ki ga je ustvarilo Ameriško psihiatrično združenje in ki ga ponudniki zdravstvenih storitev uporabljajo za diagnosticiranje duševnih motenj, imajo ljudje z motnjami motnje v duševnem razvoju pogosto:

• Težave pri komunikaciji in interakciji z drugimi ljudmi
  
• Omejeni interesi in ponavljajoče se vedenje
• Simptomi, ki vplivajo na njihovo sposobnost delovanja v šoli, službi in na drugih področjih življenja
• Avtizem je znan kot motnja “spektra”, ker se ljudje zelo razlikujejo v vrsti in resnosti simptomov.

MAS lahko diagnosticirajo ljudje vseh spolov, ras, narodnosti in ekonomskega okolja. Čeprav je ADHD lahko vseživljenjska motnja, lahko zdravljenje in storitve izboljšajo simptome osebe in vsakodnevno delovanje. Ameriška akademija za pediatrijo priporoča, da vsi otroci opravijo presejalni pregled za avtizem. Skrbniki se morajo pogovoriti z otrokovim zdravstvenim delavcem o pregledu ali oceni ASD.

ZNAKI IN SIMPTOMI AVTIZMA

Vsi ljudje z motnjo avtističnega spektra ne bodo imeli vseh vedenj, vendar jih bo večina imela več spodaj navedenih vedenj.

Vedenja družbene komunikacije/interakcije lahko vključujejo:

• Vzpostavljanje malo ali nedoslednega očesnega stika
• Videti je, da ne gleda ali posluša ljudi, ki govorijo
• Redko deljenje zanimanja, čustev ali uživanja v predmetih ali dejavnostih (vključno z redkim kazanjem ali kazanjem stvari drugim)
• Ne odziva se ali se počasi odziva na svoje ime ali druge verbalne ponudbe za pozornost
• Težave s pogovorom naprej in nazaj
• Pogosto na dolgo in dolgo govori o najljubši temi, ne da bi opazili, da druge to ne zanima, ali ne da bi drugim dali priložnost, da odgovorijo
• Prikaz obrazne mimike, gibov in kretenj, ki se ne ujemajo s tem, kar je bilo rečeno
• Imeti nenavaden ton glasu, ki lahko zveni pojoče ali gladko in robotsko
• Težave z razumevanjem stališča druge osebe ali nezmožnost predvidevanja ali razumevanja dejanj drugih ljudi
• Težave pri prilagajanju vedenja družbenim situacijam
• Težave z deljenjem v domišljijski igri ali pri sklepanju prijateljstev, tourettov sindrom

Omejevalno/ponavljajoče se vedenje lahko vključuje:

• Ponavljanje določenega vedenja ali nenavadno vedenje, kot je ponavljanje besed ali fraz (vedenje, imenovano eholalija)
• Imeti trajno intenzivno zanimanje za določene teme, kot so številke, podrobnosti ali dejstva
• Izkazovanje preveč osredotočenih zanimanj, kot so premikajoči se predmeti ali deli predmetov
• Postanejo vznemirjeni zaradi majhnih sprememb v rutini in imajo težave s prehodi
• Biti bolj občutljiv ali manj občutljiv na senzorične vnose, kot so svetloba, zvok, oblačila ali temperatura
• Ljudje z ASD imajo lahko tudi težave s spanjem in razdražljivostjo.

Ljudje z avtističnim spektrom imajo lahko tudi številne prednosti, vključno z:

• Biti sposoben podrobnega učenja in si zapomniti informacije za daljša obdobja
• Biti močni vizualni in slušni učenci
• Odlični v matematiki, znanosti, glasbi ali umetnost.

MOREBITNI VZROKI IN Z NJIMI POVEZANI DEJAVNIKI ZA PRISOTNOST AVTIZMA

Raziskovalci ne poznajo primarnih vzrokov za ASD, vendar študije kažejo, da lahko geni osebe delujejo skupaj z vidiki njihovega okolja in vplivajo na razvoj na načine, ki vodijo do ASD.

Nekateri dejavniki, ki so povezani s povečano verjetnostjo razvoja ASD, vključujejo:

• Imeti brata ali sestro z ASD
• Otroci starejših staršev
• Imeti določene genetske bolezni (kot je Downov sindrom ali sindrom krhkega X)
• Zelo nizka porodna teža

DIAGNOSTICIRANJE AVTIZMA

Ponudniki zdravstvenih storitev diagnosticirajo ASD z oceno vedenja in razvoja osebe. ASD je običajno mogoče zanesljivo diagnosticirati pri starosti 2 let. Pomembno je, da se diagnosticiranje opravi čim prej. Prej kot je diagnoza ASD, prej se lahko začne zdravljenje in storitve.

Diagnoza pri majhnih otrocih

Diagnoza pri majhnih otrocih je pogosto dvostopenjski proces.

1. stopnja: splošni razvojni pregled med pregledi zdravja otroka

Vsak otrok mora biti dobro otroško pregledan pri pediatru ali izvajalcu zdravstvenih storitev za zgodnje otroštvo. Ameriška akademija za pediatrijo priporoča, da vsi otroci opravijo presejalni pregled za razvojne zaostanke ob 9-, 18- in 24- ali 30-mesečnem obisku pri zdravem otroku, s posebnimi pregledi za avtizem pri 18- in 24-mesečnem obisku pri zdravem otroku.

Otrok lahko prejme dodatne preglede, če ima večjo verjetnost za motnje ali razvojne težave. Otroci z večjo verjetnostjo za MAS vključujejo tiste, ki imajo družinskega člana z MAS, kažejo nekatera vedenja, ki so značilna za MAS, imajo starejše starše, imajo določene genetske bolezni ali ki so imeli zelo nizko porodno težo.

Če otrok med tem postopkom presejanja pokaže razvojne razlike v vedenju ali delovanju, ga lahko zdravstveni delavec napoti na dodatno oceno.

1. stopnja: Dodatna diagnostična ocena

Pomembno je, da čim prej natančno odkrijemo in diagnosticiramo otroke z MAS, saj bo to osvetlilo njihove edinstvene prednosti in izzive. Zgodnje odkrivanje lahko tudi pomaga skrbnikom ugotoviti, katere storitve, izobraževalni programi in vedenjske terapije bodo najverjetneje koristne za njihovega otroka.

Diagnostično oceno bo opravila skupina zdravstvenih delavcev, ki imajo izkušnje z diagnosticiranjem ASD. Ta ekipa lahko vključuje otroške nevrologe, razvojne pediatre, logopede, otroške psihologe in psihiatre, strokovnjake za izobraževanje in delovne terapevte.

Diagnostična ocena bo verjetno vključevala:

• Medicinski in nevrološki pregledi
• Ocena otrokovih kognitivnih sposobnosti
• Ocena otrokovih jezikovnih sposobnosti
• Opazovanje otrokovega vedenja
• Poglobljen pogovor z otrokovimi skrbniki o otrokovem vedenju in razvoju
• Ocena starosti primernih spretnosti, potrebnih za samostojno opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, kot so prehranjevanje, oblačenje in stranišče.

Ker je ASD kompleksna motnja, ki se včasih pojavi z drugimi boleznimi ali učnimi motnjami, lahko celovita ocena vključuje:

• Krvni testi
• Test sluha
• Ocena lahko privede do uradne diagnoze in priporočil za zdravljenje.

SENZORNA INTEGRACIJA IN AVTIZEM

Je terapija, ki jo uporabljajo za pomoč pri organizaciji čutnih vnosov iz lastnega telesa in okolja, ter omogoča, da telo te informacije učinkovito uporabi znotraj določenega okolja. Omogoča, da vse kar oseba izkusi dobi svoj pomen ter ji pomaga, da se v določeni situaciji odzove na primeren način, na podlagi predhodnih izkušenj.

Senzorna integracija je osnova za učenje in vedenje.

Terapija se uporablja pri osebah, ki imajo težave z :

• organizacijo,
• motorične sposobnosti,
• prepoznavanjem,
• usklajevanjem,
• analizo in skladiščenjem čutnih informacij (dotiki, ravnotežjem in gibanjem, zavedanjem telesa v prostoru, sluhom).

Delovni terapevti in/ali fizioterapevti z ustreznimi certifikati v zdravstvenih ambulantah znotraj Zavodov za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami; nekaterih zdravstvenih ambulantah v ZD, kjer se izvaja delovna terapija in fizioterapija ter v nekaterih nevladnih organizacijah. V Sloveniji obstaja tudi Združenje za senzorno integracijo, ki seznanjanja slovensko strokovno in vidom, okusom, vonjem), kar velikokrat opazimo tudi pri osebah z avtizmom.