O ZK SLO

 

skupina

 

Smo majhna skupinica spletnih navdušencev, ki nekaj “pocamo” po spletu zato, da so drugi srečni.
Prihajamo iz Štajerksega konca, a ne vsi.
V bistvu smo raztreseni po celi preljubi Sloveniji in vsak zase ustvarjamo na različnih spletnih projektih.
Ta spletna stran nas povezuje.

Na njej enkrat tedensko eden izmed nas napiše kakšno zgodbo, dobre misli, lep citat, pozitivno razmišljanje, opiše primere rešitev za vsakdanje težave in probleme, ali pa ne naredi nič.

Delamo kolikor se nam ljubi in kadar se nam ljubi.
Kar lahko, ker na spletni strani, ne dajemo nobenih posebnih zavez in obljub.

Naša spletna stran tudi nima nekega lahko razložljivega posebnega namena.
Vsaj ne za večino spletnih obiskovalcev.

Naše delo lahko kvečjemu opišemo tako:

po naravi smo se našli skupaj ljudje, ki radi pišemo.
A pišemo različne reči, ker nas različne reči tudi zanimajo.

Hkrati, ne moremo vsega kar bi radi napisali, objaviti na naših velikih spletnih projektih, saj vse pač ni za objavo.

Ne gre za to, da bi skozi naše pisanje kritizirali in obrekovali, se zgražali ali zaničevali…. gre za to, da vsebine, ki jih pišemo na lastnih spletnih projektih, vzamejo preveč časa.

Morajo biti vsebinsko popiljene,
morajo biti slovnično brezhibne,
morajo biti oblikovno všečne in
morajo imeti nek smisel.

A vsa pisarija, ki pride izpod rok pisarja, nima in ne želi imeti smisla.
Ali globljega pomena.

Temu služi ta stran.

Trenutkom, ko prsti prehitevajo možgane, trenutkom, ko bi rad pisal in ne pazil na to, da vsepovsod stoji vejica na pravem mestu in, da je vsako ločilo pravilne oblike in fonta.

Zakaj ne bi smela obstajati spletna stran, kjer se je dovoljeno motiti?

Če pisci komentiramo na drugih spletnih straneh, moramo spet biti previdni in natančni.

Če ne, smo citirani kot spammerji in nekdo, ki piše o nečem, o čemer nima pojma.

Kakor, da bi to bilo največje zlo na planetu.

Kakor, da bi od otroka, ki gre v prvi razred pričakovali, da bo napisal nekaj kar ima rep in glavo in globok smisel v stilu Prežihovega Voranca, že takrat, ko spozna črko a.

Kakor, da bi vse moralo imeti večji smisel in globok pomen.

Kot, da je grešno, prepovedano in Bog ne daj, celo kaznovano, ustvarjati nekaj brez namena.

Don’t get it.

Ker je spletnih strani, ki bi dovoljevale biti mi, vedno manj, smo pač naredili svojo.
Večina besedil se vam bo zdela brezvezno kracanje.

Kar tudi je.

A obsojati nas ne morete, ker to počnemo na lastni strani, ker v kracanju ne blodimo o drugih in, ker imamo… sklopljene komentarje 🙂

BTW.: na zgornji sliki nismo mi.
Ti so preveč lepi.

Mi smo bolj resni, strašni, od Bedanca bratranci po tretjem kolenu in predvsem grizemo.
Z velikimi čekani lahko obgrizemo svet ali pa tudi ne.

To je vse.